Podsaharske afriške dežele in njihov bogati živalski svet so tesno povezane z besedama Velikih pet. Gre za izraz, ki so ga že v 18. stoletju pričeli uporabljati lovci, ki so v Afriko prihajali po trofeje in doživetja. Gre za pet živali, ki jih je bilo najbolj nevarno loviti. Peš seveda. To so slon, nosorog, lev, leopard in bivol. Si predstavljate kako lovec teče med trnastim grmovjem pred pobesnelim slonom, ki ga strel ni dobro zadel? Kaj šele pred levom … Danes izraz Velikih pet pridno tržijo turistične agencije, namreč videti velikih pet v naravi je res posebno doživetje. Puške pa so, končno, zamenjali foto aparati, saj so, razen kafrskega bivola, ostali štirje predstavniki peterice vedno bolj ogrožena vrsta.
Peterico smo nekoč lahko videli tako rekoč v celotni podsaharski Afriki, danes pa jih najdemo še v Angoli, Bocvani, Zambiji, Ugandi, Namibiji, Etiopiji, Južni Afriki, Keniji, Tanzaniji, Zimbabveju, Kongu, Ruandi in Malaviju. In čeprav je lov nanje prepovedan (razen bivola), to ne zaustavlja divjih lovcev, ki sedaj pobijajo živali za lasten nerazumljiv užitek, za trofeje na steni (bi sploh hoteli, da vas doma v dnevni sobi s stene gledajo plastične oči neke, hmm … crkovine?), ali pa za dobiček, ki ga prinaša trgovina z nosorogovimi rogovi in s slonovino.
Več o nosorogu …
Več o kafrskem bivolu …
V prihodnjih tednih bom poizkusil podrobneje opisati vsakega od Velikih pet malo bolj podrobno … pričenjam z Afriškim nosorogom in Kafrskim bivolom, ostalo pa jutri … 🙂