Nosorog! Res je ogromna zverina. Ko ga prvič ugledaš, ti najprej pride na misel beseda mogočen! Z dolgim rogom na nosu in odet v debelo kožo, ki spominja na oklep, deluje kot, da bi prišel iz pradavnine, iz časa, ko so okrog še hodili dinozavri. Kljub njegovi dolgi zgodovini, pa se njegov čas izteka. V naravi nam jih je ostalo komaj še za vzorec. Zaradi pohlepa in človeške neumnosti, so tik pred izumrtjem in to samo zaradi nesrečnega roga. Nekateri verjamejo, da rog zdravi razne bolezni, drugi spet mu pripisujejo, da pomaga moški spolni moči. Za tretje je koktejl iz njegovega roga stvar prestiža, dokaz, da si visoko na družbeni lestvici. V resnici je njegov rog iz keratina, tako kot naši nohti. Torej – naj pacienti žvečijo nohte in potenca bo tu! Teh nekaj nosorogov, kar nam ji je še ostalo, pa naj pustijo pri miru.
Nosoroge najdemo tako v Aziji (Java, Sumatra), kot v podsaharski Afriki. V Afriki poznamo dve vrsti nosorogov – črne in bele, pri čemer niti črni niso črni, niti beli niso beli, pač pa so oboji sivo rjave barve.
Črni ali ozkoustni nosorog je nekaj nižji, njegova glava je manjša, in ker se hrani z listjem in grmičevjem, ima glavo više na vratu. Usta ima ožja in ustnice na koncu oblikovane podobno kot kljun, ušesa pa manjša in bolj kvadratna. Lahko je izredno agresiven. Črni nosorog sodi med najbolj ogrožene afriške živali.
Beli nosorog ima široka, ravna usta in po tem ga tudi najlaže ločimo od črnega. Ravno zaradi širine ust so ga nizozemski kolonizatorji Južne Afrike poimenovali »wijd«, kar pomeni širok, njihovi angleški nasledniki pa so to podomačili v »white«.
Velikost: samec je visok do 1,8 metra in lahko tehta do 2.400 kg, samica zraste v višino do 1,6 metra in tehta do 1.600 kg
Razmnoževanje: brejost 16 mesecev, en mladič
Življenjska doba: teoretično do 40 let, dejansko pa zaradi krivolova precej manj
Prehrana: beli nosorog ima najraje nizko in svežo izbrano travo, črni pa različno listje
Življenjsko okolje: podsaharska Afrika, raven in valovit travnat teren, kjer je zadosti vode
Sovražniki: mladiče včasih napadejo levi ali hijene, zagotovo največji sovražnik pa jim je človek
Telesne značilnosti
Nosorogi so druge največje kopenske živali, med velikimi pet pa zaradi svoje nevarnosti zasedajo posebno mesto. Beli nosorogi se prehranjujejo s travo, pri čemer so lahko dokaj izbirčni. Njihova usta so široka okrog 20 cm, spodnjo ustnico imajo trdo, zgornjo pa izredno občutljivo, kar jim omogoča izbirati sočnejšo travo. Nosorogi imajo relativno slabo razvid vid, kar pa nadomestijo z odličnim sluhom in vohom, tako da lahko zaznavajo gibanja in nevarnost že na večje razdalje. Svoja ušesa v zaznavanju nevarnosti ves čas premikajo in sicer neodvisno enega od drugega. Ko zaznajo nevarnost, običajno obe ušesi obrnejo v isto smer. Nosnice imajo velike, ter zelo blizu ust, kar jim pri paši omogoča lažje zaznavanje ustrezne trave. Čez vrat in preko ramen imajo oklepu, oz. grbi podobno odebeljeno kožo, ki jih ščiti pred plenilci, njihov vrat pa je zelo močan, kar jim pri obrambi daje dodatno moč. Nosorogova največja posebnost je zagotovo dvojni rog, ki ga v prvi vrsti uporabljajo za obrambo sebe in svojih mladičev, včasih pa tudi kot orodje. Rog je iz keratina, torej iz enake snovi, kot so naši nohti in lasje. Rog jim celo življenje nepretrgoma raste, in sicer od 2 do 6 cm letno. Običajno imajo samice daljšega, saj ga manj uporabljajo, kot samci. Najdaljši doslej najdeni rog je meril kar 158 cm.
Obnašanje
Nosorogi se, če jim to okoliščine dopuščajo, radi valjajo po blatu, ter se na ta način hladijo, vlažijo kožo, ter ščitijo pred žgočim soncem. Prav tako si na ta način tudi odstranjujejo parazite. Da lahko prebavijo hrano, morajo običajno dvakrat dnevno piti vodo, največkrat pozno popoldan, včasih tudi v mraku. Ker so teritorialne živali, ščitijo svoje vire pitne vode. Včasih gredo samci piti tudi na teritorij drugih samcev in le ti jim to dopuščajo, dokler se obiskovalci obnašajo podrejeno, to pa pokažejo s položajem ušes. Če je z vodo stiska, lahko zdržijo brez nje tudi do štiri dni. Nosorogi označujejo svoj teritorij s kopico vidnih in nevidnih »odišavljenih« znakov. Samci večkrat obhodijo svoje poti na mejah teritorija. Običajno jih označujejo s svojim urinom, vsakih 30 metrov pa z nogami skopljejo tudi manjše vdolbine, ki jih prav tako impregnirajo z urinom. Tako samci, kot samice pa svoje poti označijo tako, da svoje iztrebke z nogami razbrcajo naokoli. V vseh teh sledeh, lahko drugi nosorogi zaznajo informacije o lastnikih območja in o njihovem gibanju.
Njihov teritorij je običajno velik od enega pa do dvanajst kvadratnih kilometrov, odvisno od virov hrane. Če nosorog zaide na teritorij drugega samca, običajno pride do spopada, v katerem je rog glavno orožje in kljub temu, da je njihova koža debela od 2 do 3 cm, so ti spopadi lahko tudi usodni. Odrasli nosorogi so običajno samotarji in jih najdemo s samicami le v času parjenja. Čeprav dosežejo svojo polno velikost že pri štirih letih, pa jih ostali člani smatrajo za odrasle šele pri dvanajstih. Z ostalimi samci lahko sobivajo, a le dokler kažejo podrejenost. Po drugi strani so samice dokaj družabne in jih večkrat lahko najdemo po več skupaj. S samico običajno najdemo tudi mladiče prejšnjih generacij. Tudi samice brez mladičev se pogosto družijo med sabo, prav tako se v skupino radi povežejo odraščajoči mladiči. Na območjih z zadosti vode in hrane lahko tako najdemo tudi skupine po deset ali več nosorogov.
Nosorogi so aktivni tako podnevi, kot ponoči in več kot polovico tega časa porabijo, da nahranijo svoja velika telesa. Počivajo običajno v vročem delu dneva v senci pod drevesi. Med spanjem izredno glasno dihajo, njihova ušesa pa so ves čas v preži in lahko tudi med spanjem zaznajo nevarnost. Kljub velikosti in na prvi pogled okornosti, pa lahko tečejo izredno hitro – tudi do 40 km na uro. Svojo ogroženost pokažejo tako, da vrtijo z repom in se prično živčno prestopati. Takrat se običajno pripravljajo na napad. Ko na safariju stojite z nosorogom iz oči v oči, in se ta začne živčno prestopati, boste zelo verjetno potrebovali avtokleparja (verjetno pa tudi travmatologa). Posebej agresivne so lahko samice z mladiči. Kadar se umaknejo pred nevarnostjo, takrat mladič vedno teče pred samico. Na hrbtih nosorogov lahko večkrat opazimo ptice, rdečekljune govedarje, ki nosorogom obirajo klope in druge parazite, ter s tem opravljajo koristno delo, kar nosorogi mirno prenašajo. Govedarji pa po drugi strani človeku tudi velikokrat izdajajo, kje se nahaja nosorog.
Razmnoževanje
Samice so spolno zrele pri šestih, sedmih letih, samci pa nekje med desetim in dvanajstim letom. Ko samec s pomočjo Jakobsonovega organa zazna, da je samica godna, ji prične dvoriti, pri čemer ga samica lahko pridno zavrača, včasih celo dokaj odločno s samim rogom. Dvorjenje lahko traja od dva do tri tedne, sama kopulacija pa okrog 30 minut. Po njej običajno ostane samec s samico še kakšen teden, potem pa gre po svoje. Po 16. mesecih samica povrže enega mladiča, ki običajno tehta med 40 in 60 kilogrami. Mladič prvih nekaj mesecev pije pri mami mleko, z njo pa potem ostane še približno eno leto. Interval med parjenjem je med dvema in tremi leti.
Ogroženost nosorogov
Ocenjujejo, da je črnih nosorogov v divjini le še okrog pet tisoč, belih pa morda še enkrat toliko. Je pa pravo številko težko najti. Njihov obstoj ogroža več dejavnikov. Eden od njih je zagotovo poseganje človeka v njihov življenjski prostor, oziroma manjšanje le tega, posledično pa s tem pomanjkanje hrane. Najbolj pa jih zagotovo ogroža krivolov (po angleško poaching). Uporaba rogov ni novost, saj imamo dokaze, da so Kitajci roževino uporabljali že pred 1.200 leti in iz nje izdelovali različne luksuzne predmete, iz kož pa razna oblačila in pasove. V 20. stoletju je bil največji trg z rogovi na Bližnjem vzhodu, kjer so iz rogov izdelovali ročaje za nože – slavne džambije. To trgovanje je vrhunec doseglo med leti 1970 in 1995 in v tem obdobju beležimo tudi največji upad populacije nosorogov, nekateri viri trdijo, da celo za več kot 80 odstotkov.
Danes za večino krivolova stojijo azijske države, sploh Kitajska in Vietnam. V kitajski tradicionalni medicini verjamejo, da rog zdravi kopico bolezni, celo raka, da zdravi neplodnost in seveda povečuje spolno moč. V Vietnamu si družbena smetana ob posebnih dogodkih privošči posebno pijačo za milijonarje, to je koktejl, katerega najpomembnejša sestavina so delci nosorogovega roga. V Južni Afriki so pred par leti aretirali več deset azijskih državljanov, med njimi tudi več diplomatov, vpletenih v tihotapljenje rogov. Večina afriških držav se trudi, da bi na različne načine zaščitili nosoroge, pri čemer so včasih bolj, včasih manj uspešni. Rezervate in parke počasi ograjujejo z bodečimi ograjami in vanje pošiljajo oborožene stražarje. V Keniji že velja zakon, da stražarji lahko brez opozorila streljajo na krivolovce, prav tako poizkuša tudi Tanzanija sprejeti podoben zakon.
V namibijskem narodnem parku Etosha so se odločili, da bodo nosorogom porezali rogove. Zaradi tega se sicer teže branijo pred drugimi nosorogi, kar pa je vseeno manjše zlo, kot jim ga prinaša homo sapiens. Zadnja leta preizkušajo tudi metodo, pri kateri žival uspavajo, ji nato v rog zvrtajo luknjo, vanjo pa vbrizgajo posebno barvilo. Rog tako izgubi svojo barvo in pridobi neprijeten okus, zaradi česar je posledično nezanimiv za končne uporabnike. Težava je le, da krivolovci ne vedo, ali je rog obarvan ali ne, ter zato žival vseeno ustrelijo. Rog potem seveda pustijo na živali, ki pa je žal že v večnih loviščih …
Danes je cena grama nosorogovega rogu višja od cene za gram zlata, kar še dodatno vzpodbuja prepovedano trgovanje. In revni Afričani bodo še naprej vpleteni v krivolov, dokler se bogati kupci ne bodo spametovali. A verjetno bo takrat za nosoroge že prepozno. Tri stvari se bodo zagotovo vedno dobro prodajale: sredstva za potenco, za čudežno hujšanje in za rast las. Albert Einstein je nekoč dejal, da sta le dve stvari brezmejni: vesolje in človeška neumnost. Pri čemer za prvo ni bil čisto prepričan.
