V hladu pokljuške soteske

V teh dneh, ko vročina povsod puhti iz pregretega asfalta, se lahko le slabo uro vožnje iz Ljubljane prijetno ohladimo v miru in senci Pokljuške soteske.

 

Čeprav izjemna, in čeprav se velikokrat peljemo tik mimo nje, ostaja Pokljuška soteska kar nekako spregledana. Verjetno je temu kriva njena lega, saj običajno hitimo mimo, proti travnikom in gozdovom Pokljuke, ali pa proti vrhovom Julijcev nad njo. Nekaterim jo je za samostojni izlet premalo, po drugi strani pa jo je ravno toliko, da jo je ob povratku z vršacev nad Pokljuko malo preveč za »dodatek«.

Že kmalu po vstopu nas obdajo visoke stene

Pokljuška soteska leži med Gorjami in vznožjem Pokljuke. Je skoraj dva kilometra dolga in na nekaterih delih tako ozka, da nam šele mostički in stopnice pokažejo pot skozi prehode med tesnimi, skoraj petdeset metrov visokimi stenami, sem in tja pa se prijetno razširi v zanimive poraščene izravnave, ki jih imenujejo vrtci. Po obilnejših padavinah teče skozi spodnji del soteske potok Ribščica, ki pa je bolj kratke sape, zato ostaja Pokljuška soteska eden najlepših primerkov suhe soteske v tem delu Evrope.

Domiselno speljana pot

Sotesko so pred dobrimi 10.000 leti v mehek apnenec urezale ledeniške reke, ki so odtekale z jezikov pokljuških ledenikov. Na svoji poti so nam zapustile to globoko tesen, v njej pa kopico naravnih mostov in votlin, med katerimi je najbolj znana Pokljuška luknja, kratek, prehoden jamski rov z dvema vhodoma in tremi okni.

Pokljuška luknja

Prvo pot skozi sotesko so Gorjani opremili že daljnega leta 1930 in potem pridno skrbeli zanjo. Pred nekaj leti je sredi zime močan vetrolom poškodoval lesene galerije, ki varno vodijo skozi najožji del, a jih je kmalu zatem Turistično društvo Gorje popolnoma obnovilo, tako da je sedaj pot spet varna.

“Vrtec”

Dostop: Na Bledu zavijemo proti Pokljuki. Peljemo se skozi vasi Spodnje in Zgornje Gorje, nato pa v kraju Krnica zavijemo desno, potem pa na prvem ovinku levo, na kar nas opozori smerokaz. Ko pridemo do konca vasi Krnica, se konča tudi asfalt, makadam pa nas vodi malo nad dolino Radovne še slab kilometer do parkirišča pri vhodu v sotesko. Da ne bomo domačine »futrali« s prahom, je prav, če poiščemo parkirni prostor že recimo pri trgovini v Krnici in se tisti kilometer in pol do soteske sprehodimo.

Pot skozi sotesko: Od parkirišča na spodnjem delu soteske nas pot vodi sprva po ozki dolini, ki pa že se že po desetih minutah zoži, nato pa pri Pokljuški luknji spet razširi. Do najbolj zanimivega in najožjega dela z galerijami je okoli dvajset minut. V zgornjem delu soteske nato pot zaokroži, naredi zanko, tako, da se vrnemo po isti poti, kot smo prišli. Sprehod lahko podaljšamo tudi do Zatrnika, do kamor je še dodatne pol ure. Za celoten sprehod od vstopa v sotesko, do Zatrnika in nazaj do izhodišča bosta potrebovali slabe tri ure.

Zemljevid: Julijske Alpe, vzhodni del

 

 

 

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.