Na potovanjih so me redke stvari tako očarale, kot srečanje z orjaškimi mantami. Doživetje, za katerega bi šel z veseljem še kdaj na drugi konec sveta. No, resnici na ljubo, me tudi brez tega ne bi bilo prav težko še kdaj spraviti na Maldive.
Z barko nas peljejo na čistilno postajo. Sliši se nenavadno, nekako … hmm, tehnično. A je resnica drugačna – enkrat dnevno mante priplavajo med koralne atole, običajno ob času plime, na predle kjer se zadržujejo ribe (prilepi), čistilci, ki potem z mant obirajo parazite. Vodič, ki gre z nami, nam daje navodila: ko boste v vodi, in ko manta zaplava proti vam, ostanite popolnoma mirni. In na misel naj vam ne pride, da bi se je dotaknili. Obojega pa se je zelo težko držati.
Ves sem našpičen, in zdi se mi, da sem imel masko na nosu že kakšne pol ure prezogaj. Nisem prepričan, če nisem imel celo dihalke v ustih. Ko se ustavimo, vodič pa reče naj gremo s čolna v vodo, z okornimi plavutkami na tacah prehitim vse tiste Francoze. Pod vodo nestrpno pogledujem okoli sebe in nekaj časa vidim le mlečno modrino vode. Kmalu pa se nekje z leve približa senca. Kot ogromna ptica elegantno plava točno proti meni. Velikanska usta se mi bližajo, malo me stisne, nato pa nekaj metrska manta zdrsne tik pod mano. Počasi izgine v meglici vode. Čez nekaj trenutkov se pojavi druga in tudi ta odplava le nekaj centimetrov pod mano. Strahu ni več, in če bi samo malenkost stegnil roko bi jo lahko pobožal. Težko se zadržim, a se. Prihajajo z vseh strani in po otroško radovedno krožijo okrog nas. Potem nenadoma izginejo, tako kot so se pojavile. Ne vem koliko časa je trajalo, pet minut, deset? Pol ure? Občutek za čas je odplaval z njimi.
Ime: ime manta izhaja iz portugalske in španske besede za deko, oziroma odejo. Po angleško ji rečemo manta ray, po slovensko pa tudi morski vrag
Velikost: poznamo dve vrsti, večja ima »čez krila« tudi do 7 metrov, manjša pa okrog 5. V dolžino merijo polovico razpona prsnih plavuti. Tehtajo lahko celo preko ene tone
Prehrana: plankton in kril, ki ga skozi škrge precejajo med plavanjem, v večjih globinah pa tudi manjše ribe
Razmnoževanje: parjenje in razmnoževanje je zapleteno, gestacijska doba traja malo več kot eno leto, samica pa iz oplojenih jajc povrže žive mladiče
Življenjski prostor: topla tropska in subtropska morja
Ogroženost: štejejo med ranljivo vrsto. Včasih so plen večjih morskih psov, sicer pa jih najbolj ogroža onesnaženost voda, pretiran ulov, večkrat pa se tudi ponesreči zapletejo v ribiške mreže. Kitajci nekatere dele mant uporabljajo v tradicionalni medicini.
Mante spadajo med hrustančnice, natančneje med skate. Teh poznamo okrog 300 vrst, med njimi pa so ravno mante največje. Njihovo elegantno gibanje plavuti spominja na let ptice in bolj kot da plavajo, zgleda kot bi v počasnem posnetku letele skozi vodo. Včasih se pojavljajo kot samotarji, spet drugič v večjih jatah. Potopijo se lahko tudi več sto metrov globoko. Podobno kot kiti grbavci, mante občasno spektakularno skačejo iz vode, sploh kadar se želijo ogniti napadalnim morskim psom. Ker potrebujejo veliko prostora, jih zelo redko najdemo v akvarijih.
Večino živali predstavljajo ogromne trikotne prsne plavuti. S spodnje strani je manta bele barve, zgoraj pa črna z manjšimi bledo belimi lisami, Po lisah se primerki med seboj tudi ločijo. Spredaj ima velika, stalno odprta usta, ki jih s strani omejujejo mesnate plahuti, te ji pomagajo usmerjati vodo in s tem hrano v usta. Ima tanek in glede na velikost živali dokaj kratek rep brez hrustanca. Da bi svoje telo oskrbele z zadostno količino kisika, ves čas plavajo. Med vsemi ribami imajo mante sorazmerno na velikost telesa daleč največje možgane.
Nekoč so med pomorščaki krožile številne zgodbe in strašne risbe o nadnaravni moči mant, ki napadajo mornarje. Danes vemo, da to ni res, in da so v resnici mante prijazni radovedni in popolnoma neškodljivi velikani.
