Čeprav v svojem imenu nosi besedo kit, sploh ne spada med kite, oziroma med sesalce, ampak med morske pse. In čeprav spada med morske pse, tudi tem ni, vsaj po zloglasnem slovesu, čisto nič podoben. Orjaški kitovec je največja riba na planetu, ki pa za svojo prehrano preceja vodo. Čisti dokaz, da tudi preveč vode redi! 🙂
Ko smo z barko pripluli na zunanji rob enega od atolov v Maldivih, kjer naj bi se zadrževali kitovci, je bilo tam že kopica podobnih plovil z radovednimi turisti, ki so plula gor in dol vzdolž zunanje strani koralnega grebena in čakala, kje se bo pojavil kakšen od teh velikanov. Vse skupaj nekako ni vzbujalo preveč upanja na uspeh. Prijazni Francoz, s katerim smo se znašli skupaj na barki, je bil menda že petkrat tu, a ga še nikoli ni uspel videti. Pa še malo slabo mi je postajalo od živahnega zibanja po valovih. Da bi premagal slabost, sem buljil v namišljeno točko na obzorju in apatično čakal, da se vrnemo v bolj mirne vode.
Potem pa je naš vodnik na lepem, že malo nepričakovano, zaklical ‘levo, hitro v vodo’. V trenutku sem pozabil na slabost, ter kljub plavutkam na nogah ‘elegantno’ kot kakšen klovn s tistimi prevelikimi čevlji, ‘stekel’ proti robu čolna, ter skočil v vodo … in v istem trenutku zagledal zverino tik pred seboj. Malo, res malo je manjkalo, pa bi dobesedno skočil nanj. Kar morda ne bi bilo ravno najbolje. Preplašen, navdušen, očaran, evforičen in še kaj bi se našlo, sem se zagledal v ogromno žival pred sabo. Čisto ob meni je bil in v glavi so mi odmevala opozorila vodnika, da moramo biti vsaj kakšna dva metra oddaljeni od njega, jaz pa sem ga imel tako blizu, da bi ga lahko mirno pobožal po celi dolžini dolgega, pikastega telesa, ko je čisto mirno in počasi plaval mimo.
Ko je mimo mene počasi zdrsnila še velika repna plavut, pred katero so nas najbolj opozarjali, je morda še kakšno minuto ostal blizu površja, potem pa je počasi pričel zginevati v globino izza koralnega grebena, dokler ga pogled ni več dosegel. Ni bil največji, ni prav dolgo trajalo … a bilo je veličastno!
Kitovec je hrustančnica, ki spada med morske pse in je največja živeča riba na svetu. Povprečno meri v dolžino od 6 do 10 metrov, opazili pa so tudi že primerke dolge blizu 20 metrov, ki lahko tehtajo tudi 20 ton. Ker ima po temnem telesu značilne svetle pike, ga hitro lahko ločimo od njegovih neprijaznih sorodnikov. Na široki, sploščeni glavi izstopajo velika usta, v katerih ima nekaj sto zob, ob robu ust pa drobni očesi, komaj kaj večji od človeških. Tako prvo hrbtno plavut, kot trebušni, ima nesorazmerno veliki, prav tako tudi zgornji del koničaste repne plavuti. Glede na velikost pa ima kitovec izredno majhne možgane.
Kitovci so večinoma samotarji, ko se parijo, pa se včasih zberejo tudi v večje skupine. Največkrat jih najdemo v toplih delih oceanov, na obeh straneh ekvatorja. Med selitvami preplavajo tudi po več tisoč kilometrov, zlahka se potopijo tja do 500 metrov globine, spremljali pa so tudi že primerke, ki so se potopili dvakrat toliko. Kitovec se prehranjuje tako, da z velikimi usti zajema vodo s planktonom in jo cedi skozi sito med škrgami, na katere se ujamejo vse od majhnih ribic in rakcev, do alg in glavonožcev. Dvorjenje in parjenje še ni docela raziskano, vemo pa, da običajno spolno dozorijo, ko dosežejo velikost kakšnih osem metrov dolžine. Breja samica nosi v maternici lahko tudi do nekaj sto jajc, velikih več kot 30 cm. Mladiči ob rojstvu merijo med 50 in 60 cm.
Odrasli primerki nimajo sovražnikov. Drugače pa je seveda preden odrastejo. Takrat lahko hitro postanejo plen drugim vrstam morskih psov. Kljub svoji velikosti, kitovci človeku niso nevarni, nekateri se celo pustijo prijemati, spet drugi pa se ljudem raje ognejo. Zaradi pretiranega ulova in prodaje delov živali je danes vrsta v mnogih državah zaščitena.
