Tanzanije se vsakokrat veselim, a tokratni odhod so že malo kazili temni oblaki korona virusa, takrat še vseeno nekam oddaljenega. Krasna skupina, lepo vreme z zmernimi temperaturami in ne preveč turistov. Podnebne spremembe so tokrat poskrbele, da je bil celinski del izjemno zelen in po več kot desetletju se je jezero Manyara zopet napolnilo z vodo, zaradi česar pa so žal povodni konji odpujsali neznano kam. Na Zanzibarju pa tudi tokrat po februarsko peklensko vroče. A se je zgodba nenadoma zasukala drugače – zaradi višje sile sem po prihodu na Zanzibar moral zapustiti skupino, se vrniti v Arušo in prevzeti naslednjo za še en krog. Dobro da s seboj že cel teden vlačim masko in plavutke …
Nekaj vtisov s potovanja:
