Islandija februarja. Od zime bolj malo. Pod ničlo temperatura sploh ne pade. Veliko oblakov, tudi dežja kar nekaj. Vsako noč lovimo polarni sij, ki je tudi glavni razlog našega obiska, a zaman. Zadnji večer je naša vztrajnost poplačana. Nebo se odpre in Aurora Borealis se nam prikaže v vsej svoji lepoti. Veličastno je, skrivnostno, pravljično. Samo ena predstava narave...
Natanko 40 let je minilo od smrti maršala Tita. In v nekaj sem dokaj trdno prepričan – takorekoč vsi, ki smo se rodili pred letom 1970, vemo kje smo bili tisti trenutek, ko so objavili novico o njegovi smrti. Spominjam se, da smo se z druščino vračali z vlakom s prvomajskega druženja v Novigradu, ko je ta novica nekako...
Darilo v spomin na skupno klatenje po Peruju. Potopisna pesem. ...
Pred dobrim letom sem si zadal, da bom z vsake poti napisal kakšen blog, a je s tem očitno podobno, kot z novoletnimi zaobljubami … trajajo le kakšen mesec. In tako je mimo še eno leto. Leto polno lepega in sem ter tja tudi kaj manj lepega. A vendar – konec dober, vse dobro! In...
Za Amiše sem slišal že takrat, ko sem se z njihovimi somišljeniki Menoniti srečal v Kanadi, potem pa je bil sredi osemdesetih let še tisti film Petra Weira, Priča, ki nam jih je verjetno vsem malo bolj približal. V spominu mi je ostalo, da so to ljudje, ki se zavestno odrekajo vsemu tehničnemu napredku, ki...
Te dni smo zopet obiskali Namibijo. In tudi tokrat je bilo odlično! Toplo vreme, super skupina, prijazni domačini, množica živali …Bolje bi bilo težko! Od junija, ko smo bili tam nazadnje je kar nekaj novic. V rezervat Okonjima, največji zasebni naravni rezervat v Namibiji, ki meri kar 200 kvadratnih kilometrov, so iz bližnjega...
Zaradi letošnjih nesrečnih dogodkov v Srednji Ameriki je tako rekoč tradicionalno potovanje v Mehiko žal odpadlo. Sem pa zato po dolgih letih spet enkrat praznoval rojstni dan doma, ter šel končno lahko pogledati tudi Ljubljanski maraton. Prvič. Čeprav nama tečejo skoraj skozi dnevno sobo … Večna pot je nenavadno tiha, le v zraku nekje se...
V teh dneh, ko vročina povsod puhti iz pregretega asfalta, se lahko le slabo uro vožnje iz Ljubljane prijetno ohladimo v miru in senci Pokljuške soteske. Čeprav izjemna, in čeprav se velikokrat peljemo tik mimo nje, ostaja Pokljuška soteska kar nekako spregledana. Verjetno je temu kriva njena lega, saj običajno hitimo mimo, proti travnikom...
Pa je za mano še ena Mehika. Jubilejna! Ko sem pred devetimi leti prvič obiskal to deželo, sem takoj začutil da se bom sem še večkrat vrnil. Nisem pa si niti slučajno mislil da tolikokrat – tole je bila namreč moja jubilejna dvajseta Mehika! Čeprav Mehika ni vedno najbolj predvidljiva, pa te vanjo, bolj ko...
