Kongres Združenih držav Amerike, pogosto imenovan kar Kapitol, je sedež ameriškega Kongresa, po domače parlamenta, kjer domujeta ameriški senat in predstavniški dom. Zgradba stoji na Kongresnem griču, na vzhodni strani skoraj tri kilometre dolgega ‘sprehajališča’, tako imenovanega Malla. Na zahodni strani Mall zaključuje Lincolnov spomenik, približno na sredini te ogromne trate s kopico spomenikov, pa se na severni strani nahaja tudi Bela hiša.
Povod za tempelj demokracije je leta 1792 dal George Washington, gradnja stavbe se je pričela leto kasneje, dokončana pa je bila leta 1800. Komaj dvanajst let kasneje so zgradbo požgale britanske čete. Ponovno je bila obnovljena 1815, od takrat in vse do nesrečnega šestega januarja 2021, pa je zgradba predstavljala nedotakljivi ideal ameriške demokracije.
Arhitekt je bil po več zapletih izbran na natečaju, zmagala pa je ideja o neoklasicistični zgradbi, ki razen moumentalnosti, privlačnega izgleda in funkcionalnosti, ponuja tudi primerjavo z demokratičnimi idejami stare Grčije ali Rima.
Celoten kompleks pokriva skoraj 14 tisoč kvadratnih metrov. Sama zgradba je dolga 229 metrov, na najširšem delu pa meri 106 metrov. Zgradba ima kar 16.279 kvadratnih metrov uporabne površine.V petih etažah se nahaja 540 sob, ki jih povezujejo kilometri hodnikov. Na pročelju zgradbe je 658 oken, znotraj pa okrog 850 vrat.
Osrednji del, ki je tudi dostopen za javnost, je rotonda, okrogel prostor, premera 29 metrov, ki tako po svojem izgledu, kot po simboliki spominja na rimski Panteon. Prostor je namenjen raznim ceremonijam, prav tako pa je tudi neke vrste muzej ameriške zgodovine in umetnosti. Tu stoji sto kipov pomembnih oseb ameriške zgodovine (po ključu vsaka zvezna država dva kipa) stene pa krasijo slikarije in freske ključnih dogodkov osvajanja in osamosvajanja dežele.
Natanko nad rotundo se pne glavni simbol Kapitola, ikona Združenih držav Amerike – mogočna 88 metrov visoka kupola. Ta je bila večkrat spremenjena, dokončno podoba pa je dobila leta 1896. Zgrajena je iz armiranega betona, cena gradnje pa je znašala za že takrat vrtoglavih milijon dolarjev. Nekoč je veljalo pravilo, da v mestu ne sme biti nobena zgradba višja od kupole Kapitola, a to pravilo je bilo do danes prekršeno že najmanj petkrat.
Pod rotondo leži kripta, v kateri pa ni pokopan nihče. Namenjena je sicer bila za grobnico Georga Washingtona, ki pa je pokopan v Mount Vernonu, tako, da je danes v njej muzej, posvečen samemu Kapitolu. Kapitol je tudi prostor, kjer se poleg zasedanj dogajajo tudi najpomembnejše državne ceremonije ob državnih praznikih, tu se dogaja tudi inavguracija predsednika.
Del Kapitola je odprt tudi za javnost, obiščete pa ga lahko na vsaj dva načina – preko uradnega Centra za obiskovalce, ali pa se pridružite divji hordi, ki je pred par dnevi vdrla vanj in oskrunila ta hram demokracije. Priporočam prvo možnost! To letno izkoristi okrog 3,5 milijona obiskovalcev. V vzhodnem delu zgradbe je velik Center za obiskovalce, kjer se identificirate in prevzamete brezplačno vtopnico za obisk, ki pa je seveda vezan na določeno uro. Pridite dovolj zgodaj! First come, first serve.
P.S.
Naj dodam še anekdoto izpred parih let, ko sem šel za agencijo na raziskovalno turo po Kanadi in ZDA. Nekega jutra sedem na prazen avtobus in se iz severnega predmestja Washingtona DC odpeljem v center mesta. Zatopljen v zemjevid ne opazim ničesar, ko pa vendarle pridem ‘k zavesti’ in pogledam naokoli, opazim, da se je avtobus dodobra napolnil in da sem na celoten avtobusu edini svetlopolti in edini sedež, ki je bil še prazen, je bil tisti poleg mene. V naslednjem trenutku k meni prisede obilna črnka, me nežno prime za koleno, pogleda v oči in zacvrči ‘Hello Sweety’. V splošno veselje celega avtobusa in zadrego do ušes zardelega belčka J
